Vozniki velocipedov na posnetku

Da si boste lažje predstavljali, kako je videti vožnja z velocipedom, si oglejte posnetek, ki ga je Slavec Rus iz kluba voznikov velocipeda posnel pred leti ob snemanju Periskopa, kultne mladinske oddaje RTV Slovenija iz osemdesetih.

O velocipedu

Kaj je velociped?

Velociped je starodobno kolo, značilno za 19.stoletje, z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom ter pedali nameščenimi neposredno na sprednje kolo.

V preteklosti so za velocipede, katerih prednje kolo je lahko doseglo celo višino odraslega moškega, skovali šaljivo ime 'boneshaker' (kostotresci op.p.) Takšno poimenovanje se je koles prijelo, ker so bila kolesa do Dunlopovega izuma pnevmatike leta 1888 narejena iz trde gume, zato je bila vožnja z njimi precej groba in je avanturistom na kolesu pretresla vse kosti.

Kako se usedeš na tako visoko kolo?

Če se sprašujete, kako sesti na kolo, ki ima sedež nekaj več kot meter in pol nad tlemi, tehnika res ni najbolj enostavna, a v teoriji gre tako: z eno nogo se je potrebno opreti na stopalko ('tačko') nad zadnjim kolesom, z drugo nogo pa poganjati kot da bi vozil skiro; nato se odrineš od tal in zavihtiš na sedež. S kolesa prideš z odskokom nazaj.

Za avanturiste in zabave željne

Učiti se velociped je zabavna izkušnja. Že samo zlesti na kolo je prvovrsten podvig, da ne govorimo o vznemirljivem občutku, ki voznika preplavi med vožnjo, ali nenavadnem sestopu s kolesa. Vendar z malo vaje ne traja dolgo, da osvojite način, kako sesti na kolo in se prepustiti svojevrstnemu užitku v vožnji.

Najava dogodka

V desetih dneh med četrtkom 10. julija in petkom 25. julija bo v stari Ljubljani potekal brezplačni tečaj vožnje z velocipedom, na katerem se boste lahko naučili voziti s starodobnim vozilom z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon. Na tem mestu pa boste v času dogodka lahko spremljali aktualne novice, fotografije, videoposnetke in ostale utrinke z mesta dogodka.

Za najbolj zagnane kolesarje: Zgodovina kolesa

O razvoju kolesa in kolesarstva skozi čas je bil včeraj v Dnevnikovem objektivu objavljen odličen članek z naslovom Samohod, lomilec kosti in emancipator žensk (klikni tu za povezavo). V zgodovino kolesa smo se poglobili tudi mi in iz obsežne literature izluščili najpomembnejše letnice s ključnimi podatki. 

Okoli leta 1490 - približno iz tega leta izvira da Vincijeva skica vozila. Ta je prav neverjetno podoben današnjemu kolesu s pedali in verižnim pogonom.

Leto 1790 - Francoz de Sivrac iznajde celerifere, dvokolesno prevozno sredstvo, ki ga je voznik poganjal tako, da se je z nogami odrival od tal.

Leto 1817 - 'kolesarjenje' postane prava modna muha med pripadniki zgornjega sloja v Franciji, Nemčiji in Angliji, ko nemški baron Karl von Drais nadgradi celerifere s krmilom. Za današnje čase je zanimiv podatek, da je bil Draisov tekalni stroj draisin skoraj v celoti narejen iz lesa. 

Okoli leta 1839 - Škot Kirkpatrick Macmillan izdela prvo kolo s pedali, s katerim leta 1842 prevozi 226 km dolgo pot do Glasgowa in nazaj.

Leto 1861 - ta letnica označuje začetek proizvodnje koles. Francoski izdelovalec kočij Pierre Michaux namesti gonilki in pedali na sprednje kolo ter vozilo poimenuje velociped.

Leto 1869 - 'velocipedomanija' zavlada na obeh straneh Atlantika. Istega leta Michaux predstavi še model velocipeda, katerega sprednje kolo je bilo nekoliko večje. V želji po doseganju večje hitrosti, postaja v naslednjih letih velikost prednjega kolesa vse večja in doseže celo višino odraslega moškega. Pri kolesih s pedali pritrjenimi na sprednje kolo je namreč večje prednje kolo in manjše zadnje kolo pomenilo, da se je voznik velocipeda lahko hitreje peljal. 8.aprila 1869 se je z visokimi kolesi na pedala prvič srečala tudi slovenska prestolnica.

Leto 1885 - angleški izumitelj in industrijalec John Kemp Starley, ki velja za izumitelja sodobnega kolesa, izdela kolo z verižnim pogonom na zadnje kolo, možnostjo prestavljanja in z enako velikimi sprednjimi in zadnjimi kolesi sprejemljivejše velikosti, zaradi česar se je kolo imenovano 'Rover Safety' lažje upravljalo in je postalo bolj stabilno od predhodnih različic kolesa. Njegova slabost so bila edino kolesa iz trde gume, zaradi česar je bila vožnja s kolesom še vedno precej neudobna.

Leto 1888 - John Boyd Dunlop patentira pnevmatiko, ki je težavo povezano z neudobno vožnjo uspešno odpravila. Z zrakom napolnjene zračnice so omogočile blaženje neravnin, zmanjšano trenje med kolesi in podlago, pa tudi večje hitrosti. O naraščanju priljubljenosti vožnje na dveh kolesih veliko pove podatek, da je cena kolesa leta 1896 znašala tri mesečne povprečne plače delavca, do leta 1909 pa je bilo kolo že vredno manj kot enomesečna plača. Tako je kolo z velikoserijsko proizvodnjo postalo dostopno revnejšim slojem.

 

Obdobje med obema vojnama - medtem ko je proizvodnja koles v Evropi doživljala razcvet in so bile na kolesih narejene številne tehnične izboljšave kot na primer večstopenjski prestavni mehanizem, v Ameriki priljubljenost kolesu močno upade. Leta 1933 Schwinn predstavi motornemu kolesu podobno kolo s širokimi gumami in eno prestavo, a je bilo to zaradi svoje masivnosti sila nepraktično.

Povojno obdobje - v prvem desetletju po drugi svetovni vojni se je število avtomobilov v Evropi potrojilo, kar je imelo za posledico hud upad prodaje koles. Na drugi strani se je v ZDA zanimanje za kolo povečalo z naraščanjem uvoza v Evropi izdelanih koles z večstopenjskim mehanizmom. Do leta 1970 je navdušenje ponovno zajelo tudi staro celino.

Sredi sedemdesetih - rezultat združitve lastnosti kruzerjev, obalnih koles s širokimi, sorazmerno majhnimi kolesi in stabilnim okvirjem, ki so jih prvotno uporabljali na jugu ZDA, ter lahkih materialov, katerih uporaba je narasla s pojavom cestnih in BMX koles, so gorska kolesa. Ta so ob začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja doživela pravi bum.

Vir: 

Ultimate Bicycle Book, Richard Ballantine & Richard Grant